Trip po vzhodu Srednje Evrope

brno-praga-wroclaw-bratislava-budimpešta

Ronja Gorenc Didanovič

Advertisements

Noe & Miramar

avtorica: TINKARA V. KASTELIC

 NOE

Toplina tvojega stegna ni bila ravnodušna
Prav tako ne širjenje tvojih zenic
Ob usločenju mojega hrbta
Ali moj molk ko sem se ti približala

S previdnostjo levjega mladiča
Nagib tvojega vratu je pomenil
Sprejetje mojega telesa
Kot daru dobrodošlice

In koža se je zasvetlikala pod roko
Kot januarsko jutro
Ki naju je čakalo pod oknom

Ko sva se izvila iz objema
Iz tesnega stika teles
Kot bi se bala da bo barka odplula

Brez naju.

 

MIRAMAR

Nikoli si nisem mislila da boš prišel
še manj da ne bo prav nič bolelo
spustiti tuje roke
da dosežem tvojo

nikoli si nisem mislila
da se bo jutro začelo
s tvojim imenom
zašepetanim potiho na tvoje uho

vedela sem da te čakam
z vsako kapljo vsako drobno
žalostjo samoto strahom
vedela sem da mora biti nekje

tišina podobna moji
telo ki ga moja roka ne boli
kot morje kjer rana dlje kot peče
manj

skeli.

 

Starci

Gledališče Glej s programom Glej, rezident pod vodstvom Barbare Poček daje prostor na gledališkem odru mladim umetnikom, kakršna sta tudi avtorja predstave Starci. Tin Grabnar in Hana Vodeb sta izkoristila rezidenčno leto v Gleju za pripravo predstave o starejših, ki je bila premierno uprizorjena v petek, 8. junija. Pred polno dvorano je nastopalo sedem naslovnih starcev, od tega pet stark, a to je le nekaj ‘starcev’, ki so sodelovali pri projektu Starci (http://starci.si/). Avtorja v predstavi združita dve umetnosti, gledališko in filmsko, saj nastopajoči obujajo spomine ob posnetkih krajev, kjer se je to, o čemer pripovedujejo, dejansko zgodilo. Poleg samega dogodka lepo opisujejo tudi spremembe teh krajev. Nekatere zgodbe iz mladosti starcev, ki so jih povedali, so lepe, pravljične, spet druge grde in travmatične, a vse so ostale v spominu. Med pripovedmi so govorili o spominu samem, kako nekatere že zapušča, česa se spominjajo, od vonjav do zvokov. Poseben čar daje predstavi spontanost, kajti za potek predstave je sedem nepoklicnih igralcev izvedelo šele ob njenem začetku. Nostalgijo po dobrih starih časih, ki so meni neznani, a sem do njih vseeno nostalgičen, vzbujajo te pripovedi. V njih se zdi življenje preprostejše od današnjega, toda mogoče je tako le zato, ker o njem poslušamo iz spominov, vsak spomin pa je malo selektiven, še posebej ko smo starejši in se, kot je povedano tudi v predstavi, grdih dogodkov sploh ne spominjamo. Razmišljam, ali se veselim starosti. Po ogledu predstave se starost ne zdi tako slaba, saj se bom mogoče spomnil samo lepih reči iz preteklosti. Seveda s staranjem pride tudi mnogo tegob, a kot delujejo nastopajoči, je pravilen odziv na take tegobe nasmeh, optimizem ter vztrajanje. Starci so nekakšna oda spominom na mladost in veseli starosti. Napake, ki bi se v bolj klasični predstavi zdele negativne, v Starcih delujejo kot nekaj zelo naravnega in sprejemljivega, kajti pospremljene so z iskrivimi nasmeški nastopajočih, ki kljub svojim letom izžarevajo mladostniško energijo. Prijetnost predstave je začutiti že ob vstopu v dvorano, saj zadiši po domačih piškotih in čaju, ki ga ponujajo starci in starke iz predstave. Pod črto so Starci prijetna predstava, polna nostalgije, ki gledalca pripravi do smeha, predvsem pa do sproščenega razmišljanja o svojih spominih na otroštvo, tudi če v primeru Novih dijakov to sploh ni tako oddaljeno. Avtorja sta na odru skupaj z igralci in filmskimi posnetki pričarala lepoto starosti. Ponovitev predstave bo 22. junija, pravo premiero pa bo, najbrž z večjo zasedbo, dočakala novembra.

http://www.glej.si/starci