Urednice: Ajda Justin, Ema Paš, Brina Lekše, Eva Brank
Oblikovanje: Brina Lekše, Ajda Justin, Tibor Remškar, Katjuša Sofia Golobič
Članki, fotografije, ilustracije: Neža Grazer, Gal Šinkovec, Gitica Jakopin, Ana Tomašič, Peter Pongrac, Eva Brank, Tea Caharijas, Katjuša Turšič, Ada Lana Deruševič, Alma Tadel, Domen Cvar, Jaka Slapar, Neža Vadnjal, Ela Potočnik, Uma Jordan Ferbežar, Nejc Rac, Aiko Zakrajšek, Marko Tozon Muršec
Letos obeležujemo že osmo leto delovanja našega društva Novi dijak, v krajši in morda danes še bolj poznani obliki ‘Nodi’. V tem relativno kratkem času so generacije zagretih in resnih, a vseeno zabavnih in norih dijakov, društvo pripeljale do tu. Za nami je malo morje zanimivih dogodkov, predavalnic in dvoran, ki so bile kdaj malo bolj, kdaj malo manj polne, sodelovanj s pomembnimi in uveljavljenimi slovenskimi kulturnimi institucijami in izdelkov na katere smo lahko ponosni.
Pred vami stoji zbirka prispevkov in umetniških del, ki so nastala v tem nenavadnem obdobju naših življenj. V trenutkih osamljenosti, nemoči in nekakšne prikrajšanosti mladostniških doživetij so mnogi svoje občutke usmerili v svojo umetnost. Ta zin je rezultat ustvarjanja in razmišljanja mladih, v času ujetosti med štirimi stenami.
Martin Justin: “Nodiju sem se pridružil šele v četrtem letniku. Prej si nisem upal, ker sem misli, da so vanj sprejeti samo hiperinteligentni predstavniki ljubljanske družbenoangažirane mladine, ki jih potrdi posebna komisija. Potem pa sem ugotovil, da lahko kdorkoli preprosto pride na sestanek. In da za sodelovanje v Nodiju na splošno potrebuje samo malo prostega časa, facebook messenger in 1,5 eur na teden ali dva za kavo v Daktariju. Zanimalo me je predvsem pisanje in s tega vidika je bilo sodelovanje pri Nodiju zagotovo plodno: organizirali smo literarne večere, sodelovali pri različnih projektih, predvsem pa na koncu leta izdali revijo. Za njo smo sicer več mesecev zbirali članke članov, a je klub vsem pripravam na koncu stala v eni noči: med kontinuiranim poslušanjem Cigarettes After Sex smo še zadnjič urejali in lektorirali članke, medtem ko sta Lara Zupan in Míla Peršin oblikovali celotno revijo. Potem smo zjutraj kolesarili v Mestni muzej, ki nam je pri tisku pomagal, potrdili, da je vse v redu (seveda ni bilo) in zaspali na betonski ploščadi njihovega atrija.”