Poletje 2015

Urednika: Tisa Neža Herlec, Jaka Smerkolj

Oblikovanje: Katarina Caserman, Lara Zupan

Članki, fotografije, ilustracije: Julija Klavžar, Živa Šketa, Maša Radi, Laura Malnar Antončič, Ira Mešiček, Tim Horvat, Aljoša Lovrić Krapež, Timon Hozo, Ira Mešiček, Matic Leon Božič, Lara Zupan, Luka Volk, Jaka Smerkolj, Alex Tadel, Ema Kobal, Veronika Cukrov, Tisa Neža Herlec, Ela Puc, Fedja Saksida, Karla Pelko, Lana Špiler, Annie Zhaom, Maja Zakaznik Novak, Tibor Bolha

Revija je dostopna tukaj.

Jaka Smerkolj Simoneti: “Revija Novi dijak in Društvo ljubljanskih gimnazijcev je v času dijaških let predstavljalo unikatno platformo združevanja podobno mislečih dijakov z različnih šol. Sam sem predstavnik »druge generacije« Nodijevcev, na čelu katere sva bila s Tiso Nežo herlec, prvim trem gimnazijam pa sta se priključili še SVŠGL in Gimnazija Jožeta Plečnika. Zagon za nov začetek je takrat prišel s strani ravnateljev, ki so družno financirali izdajo revije, potem pa nam je uspelo napajati lastne finance. V pogledu nazaj društvu doživljam kot nekakšen sanjski čas, ko smo nekako izvedli praktično vse, kar smo si zaželeli. Prvi festival Rast recimo je potekal cel mesec september in prinesel ogromno dogodkov, skorajda vsak dan se je nekaj dogajalo in resnično presentljivo je bilo, kako lahko je bilo dobiti podporo, donacije, brezplačne prostore ipd. Prav tako je bilo zelo lepo sodelovanje s časopisom Dnevnik v okviru njihovega projekta Obrazi prihodnosti. Resnično je šlo za polnokrvno preživet čas, nešteto druženj, sestankov, dogovarjanj in kreganj, postavljanja rokov, zamujanj in opravičevanj, iskanj najcenejših tiskarn in podobnega, sam sem recimo za eno od naslovnic ležal v banji mlečne vode. Osnovna premisa pa je bila občutek, da se nam kot generaciji krivično pripisuje pasivnost ter želja po raziskovanju. Ta so bila zelo različna, vedno pa jih je spremljalo tudi gojenje lastne ustvarjalnosti, predvsem pisanja. Lahko bi rekli, da je šlo za nekakšno skupno opismenjevanje in zelo me veseli, da se pot nadaljuje, z drugimi obrazi, mišljenji, oblikami … že od samega začetka sodelovanja pri Nodiju je bilo jasno, da bo delo samo tako dobro, kolikor bo sposobno motivirati mlade, da nadaljujejo z njim in glede na to, da začetki segajo že v oddaljeno leto 2012, verjamem, da smo delali dobro!”

Januar 2014

Januar 2014

Urednika: Jaka Gerčar, Matjaž Jamnik

Oblikovanje: Ana Zibelnik

Članki, fotografije: Urban Kuntarič, Miha Sterle, Tilen Zupan, Verokina Cukrov, Mario Dimitraškovič, Žan Zupan, Martin Kovač, Kostja Planinc, Tisa Neža Herlec, Dan Mrevlje, Jure Mavrič, Atila Urbančič, David Sotošek

Revija je dostopna tukaj.

Januar 2013

Upor.

Uredniki: Matjaž Jamnik, Jaka Gerčar, David Sotošek

Oblikovanje: Ana Zibelnik, Ana Likar

Fotografije, ilustracije, članki: David Sotošek, Jan Šuntajs, Luka Likar, Klemen Ilovar, Klara Škrlec, Urban Kuntarič, Nika Pogorelc, Tisa Neža Herlec, Kostja Planinc, Nika Lakovič, Oskar Kvaternik, Martin Kovač, Veronika Cukrov, Miha Sterle, Anja Erbežnik, Eva Koderman, Žan Zupan, Nik Žibret, Blaž Mikl, Luka Flegar, Nina Žakelj, Atila Urbančič

Revija je dostopna tukaj.

t-T-t

trije Tinkarini teksti

Tinkara V. Kastelic

KONEC JE.

Pička vam materina beli privilegirani moški z basami in acidom ki ne verjamete v ljubezen tudi ne v trud niti v zaupanje kaj šele v treznost ali streznitev prizemljitev vsakodnevne obveznosti zdravo prehrano in zbujanje ob sprejemljivi uri pička vam materina mamini sinčki ki se niste nikoli naučili postaviti zase jebite se žal mi je za vaše neemancipirane ljubice punce žene matere vaših ubogih otrok jebem vam vaša draga darila in romantične večerje s pogovori o mundanih podrobnostih vašega dolgočasnega dne tekom katerega ste večkrat pokazali da vam je za vse in vsakogar vseeno jebem vam vaše pravice jebem zato ker vam je vseeno ali so jih deležni tudi drugi ali ne proklete svinje pijanske neumne neizobražene zaradi vas gre vse v kurac zaradi vas se ne premaknemo nikamor vaše žene jokajo zaradi vas svojim prijateljicam na kavi ko ste vi v službi ali pred televizorjem in njihove prijateljice kimajo ker poznajo vsak občutek vsako zavrnitev tudi one poznajo moške kot ste vi in ne to ni v redu to ni normalno čas je čas je čas je za nas za barve za zastave za ljubezen za ločitve za izseljevanje iz vaših stanovanj dovolj ste imeli dovolj dolgo ste nas imeli zdaj bomo mi imeli vas konec je nadvlade
belega lajajočega psa.

 

SELF-CARE

Vrata se za teboj zaprejo sama
Če hodiš dovolj hitro
Če z nikomer ne govoriš
In ne gledaš nazaj

Morje te vedno počaka ko greš
Ve da sanjaš o njem neprestano
In pozna tvoje opravičilo ki traja
Dokler se ne obrne leto

Hiša stoji prav tako gotovo
V senci tvojega vrtička
Ko greš po otroke v vrtec in v šolo

In vsaka ljubezen traja
Vsaka pot se podvoji če obrneš korak
Vselej se lahko umakneš v mah ali pa v goro.

 

MAREC

Tako dolgo sem te čakala
In tako dolgo te ni bilo
Od nikoder –
Skoraj sem že obrnila glavo
(Skoraj je bila tišina
Večja od vsote tvojega in mojega glasu)
Skoraj sem že pozabila
Tvoj obraz
Vonj ki kaplja name
S stropa moje sobe
Ko se najin čas izteče
V votlino mojega trebuha
Ki od prvega dotika tvoje dlani
Diši po mehkem in novem
Po čaju in po toplem mleku
Po mali špranji med zavesami
Enosobnega stanovanja
Tega ali nekega drugega
Glavnega mesta –
Če razmakneš prste ugotoviš
Da je časa še vedno dovolj
Da pripešačiva skupaj spet
Do vrat tega popoldneva
Se usedeva skupaj na stopnico
Hladno in mokro
Vsak svojo
In pustiva da tvoja dlan spet najde mojo
In moj trebuh spet dobi ime.