Fotografije

Po 13 urah potovanja z avtobusom in eni instant kavi pozneje, se zdi pripekajoče sonce nad Nico kot nalašč za neuradni začetek poletnih počitnic. Naslednjim štirim dnem ostane skupna prijetna vročina, nerazumljivi zven francoščine in vonj palačink, ki me spremlja na vsakem koraku. Ta majhen a dobro poznan del Francije v sebi nosi ogromno kulturne zgodovine; od starorimskega gledališča do srednjeveških mest, ki se zlivajo s sodobno arhitekturo. Vsaka ulica ponuja kuliso, ki jo poskušam ujeti v objektiv fotoaparata a pravi čar je v živahnolagodni energiji tamkajšnjih prebivalcev. Provanso doživim v vsem njenem čaru medtem ko se izgubim v njenih pastelnih ulicah ali pa zadremam ob zibanju ladje na morju. Tukaj najdem nekakšen drugi dom, ko sedim na strehi cerkve Štirih Marij na morju, naslednji dan pa odkrijem knjigarno z rabljenimi angleškimi knjigami in prijazno prodajalko ter si želim, da bi lahko ostala v tem limbu prihajajočega poletja, ujetega v šarmantna mesteca francoske južne obale.