Spoznanja med štirimi stenami

Pred vami stoji zbirka prispevkov in umetniških del, ki so nastala v tem nenavadnem obdobju naših življenj. V trenutkih osamljenosti, nemoči in nekakšne prikrajšanosti mladostniških doživetij so mnogi svoje občutke usmerili v svojo umetnost. Ta zin je rezultat ustvarjanja in razmišljanja mladih, v času ujetosti med štirimi stenami.

Z ljubeznijo, vaš Novi dijak

Revija je dostopna tukaj.

2017

Urednika: Lara Zupan, Martin Justin

Oblikovanje: Lara Zupan, Míla Peršin

Članki, fotografije, ilustracije: Jure Majnik, Tina Jančič, Nejc Hirci, Lucija Ostan Vejrup, Isabella Menart, Tina Tomšič, Tschimy Obenga, Iza Senčar, Nastja Uršula Virk, Kristina Krajnc, Liza Vršnik

Revija je dostopna tukaj.

Martin Justin: “Nodiju sem se pridružil šele v četrtem letniku. Prej si nisem upal, ker sem misli, da so vanj sprejeti samo hiperinteligentni predstavniki ljubljanske družbenoangažirane mladine, ki jih potrdi posebna komisija. Potem pa sem ugotovil, da lahko kdorkoli preprosto pride na sestanek. In da za sodelovanje v Nodiju na splošno potrebuje samo malo prostega časa, facebook messenger in 1,5 eur na teden ali dva za kavo v Daktariju. Zanimalo me je predvsem pisanje in s tega vidika je bilo sodelovanje pri Nodiju zagotovo plodno: organizirali smo literarne večere, sodelovali pri različnih projektih, predvsem pa na koncu leta izdali revijo. Za njo smo sicer več mesecev zbirali članke članov, a je klub vsem pripravam na koncu stala v eni noči: med kontinuiranim poslušanjem Cigarettes After Sex smo še zadnjič urejali in lektorirali članke, medtem ko sta Lara Zupan in Míla Peršin oblikovali celotno revijo. Potem smo zjutraj kolesarili v Mestni muzej, ki nam je pri tisku pomagal, potrdili, da je vse v redu (seveda ni bilo) in zaspali na betonski ploščadi njihovega atrija.”

Januar 2013

Upor.

Uredniki: Matjaž Jamnik, Jaka Gerčar, David Sotošek

Oblikovanje: Ana Zibelnik, Ana Likar

Fotografije, ilustracije, članki: David Sotošek, Jan Šuntajs, Luka Likar, Klemen Ilovar, Klara Škrlec, Urban Kuntarič, Nika Pogorelc, Tisa Neža Herlec, Kostja Planinc, Nika Lakovič, Oskar Kvaternik, Martin Kovač, Veronika Cukrov, Miha Sterle, Anja Erbežnik, Eva Koderman, Žan Zupan, Nik Žibret, Blaž Mikl, Luka Flegar, Nina Žakelj, Atila Urbančič

Revija je dostopna tukaj.

t-T-t

trije Tinkarini teksti

Tinkara V. Kastelic

KONEC JE.

Pička vam materina beli privilegirani moški z basami in acidom ki ne verjamete v ljubezen tudi ne v trud niti v zaupanje kaj šele v treznost ali streznitev prizemljitev vsakodnevne obveznosti zdravo prehrano in zbujanje ob sprejemljivi uri pička vam materina mamini sinčki ki se niste nikoli naučili postaviti zase jebite se žal mi je za vaše neemancipirane ljubice punce žene matere vaših ubogih otrok jebem vam vaša draga darila in romantične večerje s pogovori o mundanih podrobnostih vašega dolgočasnega dne tekom katerega ste večkrat pokazali da vam je za vse in vsakogar vseeno jebem vam vaše pravice jebem zato ker vam je vseeno ali so jih deležni tudi drugi ali ne proklete svinje pijanske neumne neizobražene zaradi vas gre vse v kurac zaradi vas se ne premaknemo nikamor vaše žene jokajo zaradi vas svojim prijateljicam na kavi ko ste vi v službi ali pred televizorjem in njihove prijateljice kimajo ker poznajo vsak občutek vsako zavrnitev tudi one poznajo moške kot ste vi in ne to ni v redu to ni normalno čas je čas je čas je za nas za barve za zastave za ljubezen za ločitve za izseljevanje iz vaših stanovanj dovolj ste imeli dovolj dolgo ste nas imeli zdaj bomo mi imeli vas konec je nadvlade
belega lajajočega psa.

 

SELF-CARE

Vrata se za teboj zaprejo sama
Če hodiš dovolj hitro
Če z nikomer ne govoriš
In ne gledaš nazaj

Morje te vedno počaka ko greš
Ve da sanjaš o njem neprestano
In pozna tvoje opravičilo ki traja
Dokler se ne obrne leto

Hiša stoji prav tako gotovo
V senci tvojega vrtička
Ko greš po otroke v vrtec in v šolo

In vsaka ljubezen traja
Vsaka pot se podvoji če obrneš korak
Vselej se lahko umakneš v mah ali pa v goro.

 

MAREC

Tako dolgo sem te čakala
In tako dolgo te ni bilo
Od nikoder –
Skoraj sem že obrnila glavo
(Skoraj je bila tišina
Večja od vsote tvojega in mojega glasu)
Skoraj sem že pozabila
Tvoj obraz
Vonj ki kaplja name
S stropa moje sobe
Ko se najin čas izteče
V votlino mojega trebuha
Ki od prvega dotika tvoje dlani
Diši po mehkem in novem
Po čaju in po toplem mleku
Po mali špranji med zavesami
Enosobnega stanovanja
Tega ali nekega drugega
Glavnega mesta –
Če razmakneš prste ugotoviš
Da je časa še vedno dovolj
Da pripešačiva skupaj spet
Do vrat tega popoldneva
Se usedeva skupaj na stopnico
Hladno in mokro
Vsak svojo
In pustiva da tvoja dlan spet najde mojo
In moj trebuh spet dobi ime.